O nas

Kako je znamka dobila ime?

In zakaj nihče svojega psa ne sme poimenovati Napoleon.

Ko se je ideja počasi razvijala, je na vrsto prišla izbira pravega imena za znamko linije postelj in posteljnin za ljubljenčke. Tukaj smo stopicljali kar nekaj časa, saj vsako ime ni izžarevalo tega, kar mora znamka sporočati: dodano vrednost za tiste ljubljenčke, ki so v človeški dom prinesli toliko sreče, topline in veselja, da jim človeški starši z veseljem in ljubeznijo to vračajo.

Pa naj bo to v obliki slastnega priboljška (tudi če je že en preveč za danes), oblekice, ki ščiti pred mrazom ali pa udobne čiste postelje s prikupnimi motivi, ki kar same razglašajo: ‘ti žverca, si naša največja ljubezen’. Navdih za ime znamke tako izhaja iz ganljive in hkrati resnične zgodbe o slovitem Napoleonu, ki nam pove prav vse – da lahko kosmato bitjece omehča srce še tako trdemu orehu.

To je povzetek resnične zgodbe o Napoleonu in njegovimi srečanji s psi, kot jo je zapisal Stanley Coren, profesor psihologije, nevropsihološki raziskovalec in pisec o inteligenci, mentalnih sposobnostih in zgodovini psov.

Kuža Fortuné

Napoleonov odnos s psi je bil nekoliko kompleksen in ne vedno pozitiven. Prvič naj bi se pes pojavil v Napoleonom življenju, ko se je poročil z Josephine. Mladenka je imela mopsa z imenom Fortuné. Fortuné je bil zelo ne težaven in prijazen kuža, ki pa je veliko časa preživel v njenih sobanah.

Ko je njegova gospodarica v svojo sobano na poročno noč leta 1796 pripeljala moškega, pa je prišlo do neposrečenega incidenta. Napoleon je tako opisal svojo poročno noč – pokazal je proti kužku, ki je ležal na kavču in dejal: “Poglejte tega gentlemana – on je moj tekmec. Bil je v postelji moje dame na dan, ko sem jo poročil. Želel sem ga odstraniti, a to ni imelo nobenega smisla, če zdaj pomislim. Rečeno mi je bilo naj spim kje drugje, če ne mislim deliti postelje. To me je sicer zelo ujezilo, a sem se moral odločiti. Vdal sem se, da posteljo delim. Najljubši v prostoru pa vseeno ni bil tako gostoljuben …“

Napoleon je nadaljeval, da sta se novoporočenca strastno objemala, a mali Fortuné tega pač ni prenesel in je do krvi šavsnil nagega generala, ter mu pustil brazgotino.

Maskota in dvojna zmaga

Nekaj let kasneje naj bi Napoleona simbolično osramotil še en pes. Ko je francosko mornarico premagala britanska flota v bitki pri Trafalgarju, so mu izročili podroben opis dogodkov. Pripoved je vključevala dejstvo, da je bil novofundlandski pes, ki je služil kot maskota na fregati HMS Nymph, eden prvih članov vkrcanja na francosko vojno ladjo Cleopatra, ko se je ta predala. Poročila pravijo, da je general z roko udaril po mizi in zamrmral: “Psi! Ali me morajo premagati tako na bojišču kot v spalnici?”

Še en ganljiv dogodek govori o odnosu Napoleona do psov, pa se je zgodil v noči po bitki pri Bassanu. Emmanuel, grof de Las Cases, je bil francoski zgodovinar, ki mu je Napoleon narekoval svoje spomine. Prepisal je Napoleonov spomin na noč po bitki pri Bassanu med njegovim italijanskim pohodom.

Kdo je navznoter obrnil slovitega Napoleona

General je hodil po bojišču, prekritem s trupli padlih. Takole se je spomnil: “Bili smo sami, v globoki samoti čudovite mesečne noči. Nenadoma je izpod plašča trupla skočil pes. Pritekel je proti nam in nato, skoraj takoj zatem, stekel nazaj k svojemu mrtvemu gospodarju, žalostno tuleč. Obliznil je vojakov brezčuten obraz, nato pa stekel nazaj k nam – to je večkrat ponovil. Iskal je pomoč in maščevanje. Ne vem, ali je bilo to trenutno razpoloženje, ali čas, ali kaj – dejstvo je, da nič, kar sem videl na nobenem drugem bojišču, ni naredilo name takega vtisa. Nehote sem se ustavil, da bi razmišljal o tem spektaklu. Morda ima padli vojak nekaj prijateljev v taborišču – in tukaj leži, zapuščen od vseh, razen od svojega psa. Kakšno lekcijo nas narava uči skozi žival. Kako je človek čuden! Kako skrivnostno je delovanje njegove občutljivosti! Poveljeval sem v bitkah, ki naj bi odločale o usodi celotne vojske, in pri tem nisem čutil nobenih čustev. Gledal sem izvajanje manevrov, ki so stali življenja mnogih med nami, in moje oči so ostale suhe. In nenadoma me je pretresel in obrnil navznoter, pes, ki je zavijal od bolečine!”

Pasji rešitelj

Bilo je februarja 1815, ko se je Napoleon odločil končati svoje prostovoljno izgnanstvo na otoku Elba. Ta poteza bi sčasoma povzročila njegovo vrnitev v Pariz. Od tam so se dogodki razvili do njegovega katastrofalnega poraza pri Waterlooju in njegovega končnega umika na otok Sveta Helena. Vsi ti dogodki, ki so se zgodili v 100 dneh, se morda nikoli ne bi uresničili zaradi napačnega koraka, ki ga je naredil Napoleon, ko je zapuščal Elbo.

Napoleon se je pripravljal na odhod z otoka. Ko se je čoln odpeljal, je stal ob ograji in si še zadnjič ogledal otok. Čoln se je nagibal in površine so bile spolzke. Čez nekaj trenutkov so mornarji opazili, da Napoleona ni več v čolnu – izgubil je ravnotežje in se zvrnil v morje. Na žalost general ni bil prav dober plavalec in, kar je bilo še huje, bil je oblečen v popolno uniformo in nosil je velik železen meč. Utapljal se je v vodi, ko mu je na pomoč priskočil pes. Pes je bil velik črno-beli novofundlandec, ki ga je lastnik ribič za pomoč pri vleki vrvi. Pes je nemudoma odplaval do Napoleona in njegovo glavo držal nad vodo dovolj dolgo, da so mornarji obrnili čoln in ga potegnili na kopno. Napoleon je z ladjo nadaljeval pot k svoji usodi, njegov pasji rešitelj pa se je vrnil k svojemu lastniku.

Simbol zvestobe

Kot simbol zvestobe naj bi Napoleon pogosto mislil na pse. Nekoč je zapisal: “Če ne marate psov, ne marate zvestobe; ne marate tistih, ki so navezani na vas; in zato niste zvesti.” Še vedno pa je imel Napoleon mešane občutke do psov in so ga še lahko ujezili. Kot cesar je namreč zaukazal, da nihče svojega psa ne sme poimenovati Napoleon.

Na zadnje je Napoleon končal svoje življenje v prisilnem izgnanstvu na otoku Sveta Helena. Poročajo, da je svoje izgnanstvo delil s črno-belim psom neznane pasme po imenu “Sambo”. V poročilu piše, da je imel pes odrezana ušesa v takrat znanem kitajskem slogu, zaradi česar je bila njegova glava bolj podobna tjulnju kot psu. Pogosto se je sprehajal s psom in videti je bilo, da ga resnično obožuje. Po Napoleonovi smrti maja 1821 je psa grofica Françoise-Elisabeth Bertrand(hčerka Josephinine sestrične)odpeljala nazaj v Evropo in preostanek svojega življenja je preživel kot tovariš njenih otrok.

Sporočilo znamke Bonaparte Fortuné

Kaj si vsak ob tej zgodbi lahko misli, je njegova stvar. Za znamko Bonaparte Fortuné pa zgodba riše sliko o veličastnem pomenu psov v naših življenjih. Kako zelo nas učijo tega, kar smo ljudje v napornih vsakdanih že davno pozabili. Učijo nas ljubezni, pozornosti, iskati srečo v majhnih stvareh, najti čas za počitek in vragolije, preprosto biti, brez norije, da nekaj moramo, da je nekaj nujno, da se je treba vedno gnati …

Naše poslanstvo deluje z mislijo nanje, ki v naš dom prinašajo neizmerno srečo in bogatijo našo knjigo spominov. Naša vizija ni rast in zasedanje trgov, raje delujemo z motivom, da kosmatinčkom pričaramo zdravo udobje in v vaš dom pripeljemo čudovite barve s katerimi boste povedali kako zelo imate radi vašega ljubljenčka.

Nočemo industrijske proizvodnje, kjer bodo po tekočem traku padali izdelki, temveč želimo na police postaviti kakovost izpod rok evropskih delavcev, ki delajo z ljubeznijo, in kjer je njihovo delovno okolje pošteno in varno. Radi bi podpirali in sodelovati z organizacijami, ki se trdijo, da kosmatinčki vseh vrst, ki nimajo takšnih staršev kot ste vi, živijo lepša življenja in v varnem okolju čakajo na svoj pravi dom, kjer bodo ljubljeni spali v udobni postelji s polnimi želodčki.

S to vizijo, vgrajeno v DNK znamke Bonaparte Fortuné vam z veseljem predstavljamo našo skrbno izbrano kolekcijo in si želimo, da vas bo naravnost navdušila. Upamo, da boste za svojega “najljubšega ali najljubšo” našli čudovito darilo, ki bo osrečevalo tudi vas in v vaš dom prineslo vizualno podobo ljubezni, ki jo čutite do njih.

OGLEj si kolekcijo

Kdo je Bonaparte Fortuné?

Vas zanima kdo stoji za znamko Bonaparte Fortuné? Rebeka in Boris sta dolgoletna prijatelja, ki ju združuje ljubezen do vseh živali. Oba sta odraščala s hišnimi ljubljenčki, Borisova družina je na zadnje imela kosmatinca pasme kraški ovčar z imenom Kami, ki je skupaj z družino prejadral cel Jadran in osvojil večino gora Slovenije. Rebekina pa poleg dveh nemških ovčark Luxe in Pije še mačkona Mike-a pasme Maine Coon. Poleg številnih dogodivščin in dobrim poznavanjem slovenskih gozdov, so se vsi trije lahko pohvalili s popolno osvojitvijo dnevne sobe. Mike: enosed, Pija: dvosed, Luxa: trosed.

Kasneje, ko sta se odselila iz svojih rojstnih hiš in se zaposlila, žal nista imela svojih ljubljenčkov, kar sta zelo pogrešala. Veliko ljubezen do ljubljenčkov sta izražala s sprehajanjem sosedovih psov in crkljanjem cestnih mačk. Izlete in potovanja pa izbirala po možnostih za opazovanje prostoživečih živali.

Po nekaj letih se je Rebeki izpolnila velika želja, da bi končno izpolnila vse pogoje (dovolj časa in dovolj prostora), da bi lahko v njeno življenje prišla kužika. In prišla je navihana kosmatinka Blu, pasme Smooth Collie ali po domače kratkodlaki Lassie. Zdaj so druščina treh prijateljev in oba naravnost obožujeva nagajivko na štirih tačkah, ki jima z navihanimi pogledi ogreje srce ter ju do solz nasmeji.

Kužika Blu je kot mladiček zahtevala ogromno časa in dela, a nič ni bilo zaman, saj je danes pridna, še vedno zelo samosvoja, a zadovoljna gospodična, ki zelo veliko potuje in sploh v svojo knjigo življenja niza dogodivščino za dogodivščino. Še posebno na poteh se pač kuža mora znati lepo obnašati in kdaj mora imeti tudi ogromno potrpljenja.

Najbolj pomemben del njenega napornega urnika je zagotovo spanec. Da je dobre volje, pripravljena na vsa potepanja in vragolije, potrebuje globok kakovosten spanec. Njena človeška mami to zelo dobro ve. In tudi to, da je za dober pasji spanec potreben cel brlog z udobno posteljo. Brlog je Rebeka pripravila še predno je Blu prišla v njen dom, a žal sta hitro ugotovili, da postelja ne bo dovolj dobra za ustrezen pasji počitek.

Dolgo sta iskali tisto pravo ležišče, ki bi bilo dovolj kompaktno za oporo, ne pretežko, ne premehko, ravno prav trdo in tudi enostavno za čiščenje. Iz materialov, ki zagotavljajo osnovne standarde, raba besed njihove sestave ni zgolj marketinški trik in niso uvoženi iz daljnih dežel po najnižjih možnih cenah.

V mnogih trgovinah, doma in tudi po svetu takšne postelje nista našli. S temeljitim iskanjem sta celo prišli do ugotovitve, da je ponudba na trgu zelo omejena, predvsem pa je omemba porekla, da ne omenjamo že na otip slabih materialov, zelo redka. Tu v zgodbo vstopi Boris, ki je takoj stopil v akcijo in začel preučevati ponudbo na trgu.

Vložil je veliko ur v raziskovanje obstoječih tehnologij in iskanja najboljših postelj za ljubljenčke. Istočasno pa je Rebeka opravljala svojo raziskavo, ki je vključevala intervjuje, fokusne skupine, ter različne študije praktičnih primerov. Skupaj sta prišla do zelo podobne ugotovitve – idealno posteljo bo treba izdelati.

Prvi korak je bil storjen z izbiro polnila za osnovo ležišča, kjer sta se obrnila na priznanega slovenskega proizvajalca, ki je zagotovil večslojno ležišče brezkompromisne kakovosti. Materiali so istega kakovostnega razreda kot pri ležiščih za ljudi, s slojem prave spominske pene, ki ni zgolj prazni izraz za boljše trženje, tako kot pri mnogih ležiščih za ljubljenčke, ki so trenutno na trgu.

Naslednji korak je bil razmislek o vodoodpornosti ležišča, saj se predvsem mladim ljubljenčkom hitro prigodi kakšna nezgoda, ki lahko za sabo pusti najmanj neprijetni vonj, če se vpije v ležišče. Tudi na tem področju na trgu ni bilo pravih rešitev, zato sta se odločila, da vodoodporni sloj skrbno izbereta na podlagi potreb ljubljenčkov in njihovih lastnikov.

Pri tem sta žal ugotovila, da takšni trpežni materiali, žal niso naravni. Je že res, da so klasificirani kot varni za človeško in živalsko uporabo, ampak to je še vedno sintetika, ki za dolg neposreden stik s telesom ni ravno primerna.

Zato tu izdelek še ni končen in pripravljen za prodajo. Tako kot ljudje, si tudi naši ljubljenčki zaslužijo stik z naravnimi materiali. Zato sta v dimenziji postelje izdelala še prevleke iz čistega bombaža. Vse skupaj je izpadlo naravnost odlično in Blu je svoje novo ležišče takoj posvojila.

Tudi ljudje spimo na sintetičnih ležiščih, ki jih prekrijemo s prevlekami in se tako neposredno dotikamo bolj naravnih materialov, to pa nam omogoča tudi boljše in lažje vzdrževanje čistoče. Posteljnino preprosto poberemo s postelje, jo operemo, in namestimo svežo. Vsak od nas je vesel, ko se zvečer skobaca v svežo čisto posteljnino z rožastim, pikčastim, barvastim motivom. Zakaj tega ne bi omogočili tudi svojim ljubljenčkom in hkrati sebi prihranili ogromno časa in se znebili slabe volje zaradi kompliciranega vzdrževanja higiene na ležišču našega ljubljenčka?

Nastale so posteljne prevleke, takšne in drugačne, a vedno iz naravnih materialov. To je torej zgodba za srečne kraljevske ljubljenčke, s človeškimi starši, ki jim želijo le najbolje. In nenazadnje tudi sebi – udobna postelja osrečuje ljubljenčke, ki so bolj pripravljeni na učenje in sodelovanje, preprečuje razvoj alergij in razvojem glivic na koži vašega ljubljenčka, hkrati pa se iz čiste postelje umazanija ne širi v naš dom.

Rebeka in Boris sta se strinjala, da lahko ideja preraste v posel. Vendar pa s prisego, da morajo biti izpolnjeni najmanj naslednji pogoji:

Materiali morajo biti proizvedeni v Evropi ali biti kupljeni pri zaupanja vrednih trgovcih v Evropi, in jasno imeti morajo vsaj OEKO-TEX standarde.
Šivanje in izdelava izdelka mora priti izpod rok delavcev iz evropskih podjetij.

Nastal je Bonaparte Fortuné.

Naša načela

Kakovost in varnost

Naši izdelki so narejeni iz skrbno izbranih materialov, ki izpolnjujejo visoke standarde kakovosti in varnosti – ker verjamemo, da mora biti lep izdelek tudi zanesljiv in trajen.

Poštena izdelava v EU

Zavezani smo poštenim delovnim pogojem in lokalni proizvodnji znotraj EU. Vsak izdelek nastane z znanjem, spoštovanjem in odgovornostjo do ljudi, ki ga ustvarjajo.

Trajnost in manj nepotrebnih odpadkov

Izdelujemo izdelke, ki trajajo! Pri embalaži pa stremimo k čim manjšemu vplivu na okolje. Izbiramo rešitve, ki so prijaznejše do narave – verjamemo, da lahko z majhnimi koraki dosežemo spremembe.